Omemba: Tajda Lipicer

»Če bi goriško območje opisal z gibi, bi bili ti 'odplesani' na veliko. Za trenutek hitri, utesnjeni, na koncu bi dodali še odprto svobodo plesanja po prostoru.«

»Vključiti bi morali popevko, saj smo imeli veliko izvrstnih balad, punkovske napeve, to je še danes zelo prisotno, in grindcore, kot so bili Extreme Smoke 57, kulten band in pionir na tem področju v vsej Sloveniji, za konec pa dodajmo še impro jazz.«

»Scena je pretežno vezana na osrednjo institucijo SNG Nova Gorica, zastopanost drugih alternativnih ali pa odklonskih umetniških oblik je tako veliko manjša.«

»Z odraščanjem sem prešel v večjo skupino, ravno v tem času pa sta iz Rotterdama prišla Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia ter ustanovila MN Dance Company.«

»V zadnjih letih me navdihuje kontrast, ki ga ponuja to okolje v primerjavi z bolj izrazitim mestnim okoljem, kot je Ljubljana, ali katero drugo večje mesto.«

»Novo Gorico in Gorico vidim kot eno mesto. Brez meje in razlik. Res lep kraj tudi za druge, da pridejo in poskusijo to enotnost.«

»Ima potencial, da celotno goriško sceno umesti v širši kontekst in da tudi drugi, predvsem tujci slišijo, kaj lahko regija ponudi.«

»Sprva so bili prisotni določeni pomisleki in dvom, kako bo vse skupaj potekalo. Ko pa je prišel 8. februar, dan odprtja, se je čutilo posebno razpoloženje.«

»Vpliv se kaže tudi skozi prenovo železniške postaje in Trga Evrope, ki sta v mesto prinesla večji pretok ljudi.«

»Da bi nastajalo s poslušnostjo do konteksta časa in prostora, v katerem nastaja.«

»Lahko prihajaš od koder koli, človek te bo kot brezmejno telo razumel prek giba.«

»Je morda malo dekadenten, vendar če ga znaš dobro izkoristiti, je res klub, ki je poln kreative in ustvarjalnih ljudi nasploh.«

»Vesela sem nagrade, ampak predvsem mi je pomembnejše, da je tudi predstava dobila nagrado, saj se mi zdi, da si zavod Emanat to neskončno zasluži, tako kot tudi vsi ustvarjalci predstave. Hvala žiriji, da jih je oz. nas je prepoznala.«

»Zdi se mi pomembno, da se uveljavijo druge prakse v uprizoritvenih umetnostih, in to je lutkovno gledališče, prostorsko prilagojeno gledališče, performans in predvsem gledališče z nekim nekonvencionalnim pristopom do gledalcev. Zelo sem zadovoljen, da sem v tem kontekstu prejel nagrado, drugače pa se mi zdi, da si vsak projekt zasluži neko posebno obravnavo.«

»Sodoben in kritičen je že sam način uprizoritve, ki nam ga v prologu razloži Mlakar, preden se prelevi v Uga, lik iz komedije. To je teatro povero, revno gledališče, ki nima denarja za scenografijo, zato je scenografija mentalna v gledalčevi glavi. Tudi prenekateri gledalec nima denarja za razkošno scenografijo lastnega življenja.«

»Morje pripovedovalce in njihove zgodbe že od nekdaj nosi z ene obale na drugo, z enega otoka na drugega, z ene celine na mnoge.«

»Združimo svoje talente in se posvetimo tej posebni nalogi. Zdaj!«

»Ker je pomembno, da ima lutkovna umetnost, ki je na področju gledališča marginalizirana, svoj dan.«

»Ker gre za umetnost, za katero ni zgolj naključje ali trivialno dejstvo, da je navdihnila imena, ki jih danes pojmujemo kot pionirje sodobnega gledališča.«

»Ker gre za umetnost, ki ne postavlja meja na podlagi razlik, temveč te zaobjema v svojo umetniško govorico in komunicira večjezično.«

»Učimo jih veselja, s katerim lažje preživimo, ko nam je težko. Telesnega dotika, ki nas varuje pred boleznijo in hudobijo. Petja, ki nam odpre in pomiri srce in telo.«

»To je vse. To imamo. In gremo naprej. Vstanemo in gremo naprej. Gradimo, pišemo, pojemo, igramo. To imamo. To je vse.«

»Ker je okolje, v katerem sem imela priložnost (so)ustvarjati, inspirativno, sprejemajoče in stimulativno. Ker me je spodbudilo k stvarem, na katere sicer zaradi dvomov in negotovosti nikoli sploh pomislila ne bi.«